Vsebina strani
Na začetno stran
Predstavitve praks
Pogovorni roboti
Spletna stran prikazuje serijo webinarjev o uporabi AI chatbotov v knjižnicah in institucijah, ki jih organizira podjetje AboutSomethinK v letih 2023-2024. Webinarji pokrivajo različne vidike implementacije AI v knjižnicah, od osnovnih konceptov in terminologije do praktičnih izkušenj z AI chatbotom v berlinskih splošnih knjižnicah, pri čemer so vsi webinarji brezplačni in vključujejo predstavitve, posnetke ter možnost za vprašanja in odgovore.
Članek predstavlja CORE-GPT, novo platformo za odgovarjanje na vprašanja, ki združuje GPT jezikovne modele z več kot 32 milijoni znanstvenih člankov s polnim besedilom iz podatkovne baze CORE. Raziskava je pokazala, da samostojni GPT modeli niso zanesljivi pri navajanju virov (več kot 70% citiranih virov je izmišljenih), medtem ko CORE-GPT zagotavlja odgovore podprte z dokazi in povezavami do dejanskih znanstvenih člankov, kar bistveno poveča zanesljivost odgovorov in zmanjša tveganje za halucinacije.
Članek opisuje razvoj in implementacijo konverzacijskega UI agenta imenovanega Aisha na Univerzi Zayed v Dubaju, ki uporablja napredne jezikovne modele za pomoč uporabnikom knjižnice s 24/7 podporo v več jezikih, analizo slik in dostopom do različnih virov informacij.
Uporabniki s posebnimi potrebami
Članek raziskuje, kako lahko tehnologije z umetno inteligenco izboljšajo dostopnost knjižnic za ljudi s posebnimi potrebami, pri čemer preučuje različna orodja kot so sistemi za pretvorbo besedila v govor, navigacijski pripomočki in osebni asistenti. Raziskava, ki uporablja kombinacijo metod vključno s pregledom literature, anketami, intervjuji in študijami primerov, ugotavlja, da AI tehnologije bistveno povečujejo samostojnost in participacijo uporabnikov s posebnimi potrebami v knjižnicah, ob tem pa opozarja na pomembne vidike zasebnosti in etične pomisleke.
Članek predstavlja najnovejše napredke pri uporabi umetne inteligence za izboljšanje dostopnosti izobraževanja za študente z različnimi oblikami invalidnosti, vključno z orodji za avtomatske opise slik, zvočne opise, podporo pri kognitivnih in fizičnih omejitvah ter tehnologije za prevajanje in prepoznavo govora.
Obravnava knjižničnega gradiva
Spletna stran predstavlja učno gradivo (Jupyter Book) o uporabi strojnega učenja in množičnega sodelovanja za klasifikacijo žanrov knjig iz 19. stoletja iz British Library, pri čemer je glavni namen projekta dokumentirati korake za ustvarjanje novih metapodatkov za zbirko digitaliziranih knjig Microsoft.
NewsEye je projekt, ki ga koordinira Univerza La Rochelle v Franciji pod vodstvom Antoine Douceta in je financiran s strani programa Evropske unije Horizon 2020. Za komunikacijo in diseminacijo projekta sta bili zadolženi najprej Avstrijska nacionalna knjižnica (od maja 2018 do aprila 2021), nato pa Francoska nacionalna knjižnica (od maja 2021 do januarja 2022).
Impresso je raziskovalni projekt, ki ga financirata švicarski SNSF in luksemburški FNR. Uporablja strojno učenje za obdelavo, semantično obogatitev in raziskovanje zgodovinskih medijev, pri čemer sodelujejo raziskovalci s področij procesiranja naravnega jezika, oblikovanja in zgodovine z različnih institucij.
Spletna stran je primer SemEval'25 naloge 5, ki se ukvarja s predmetnim označevanjem v katalogu odprtega dostopa TIB tehnične knjižnice z uporabo jezikovnih modelov.
Projekt "Living with Machines" (2018-2023) je bil ena največjih raziskovalnih pobud na področju humanistike v Veliki Britaniji, v kateri so sodelovali strokovnjaki iz različnih institucij z namenom preučevanja vpliva industrijske revolucije na življenja ljudi. Projekt je združeval zgodovinarje, podatkovne znanstvenike in druge strokovnjake, ki so s pomočjo različnih zgodovinskih virov in novih računalniških metod raziskovali, kako je tehnologija spremenila življenja ljudi v Veliki Britaniji v dolgem 19. stoletju (približno 1780-1918), pri čemer so razvili tudi številna nova orodja in metodologije za raziskovanje digitaliziranih zgodovinskih zbirk.
Spletna stran predstavlja uporabo umetne inteligence v francoski nacionalni knjižnici (BnF), kjer so razvili načrt za obdobje 2021-2026 s petimi glavnimi področji delovanja: podpora katalogizaciji, upravljanje zbirk, iskanje in analiza vsebin, vključevanje uporabnikov in podporo odločanju. BnF izvaja šest ključnih projektov na področju UI, med katerimi so rudarjenje slik v digitalni knjižnici Gallica, prepoznavanje rokopisov, avtomatizirana katalogizacija, personalizirano priporočanje vsebin, identifikacija dokumentov v spletnih arhivih ter orodja za spremljanje ohranjanja in upravljanja zbirk.
Stran opisuje projekte Britanske knjižnice, ki raziskujejo uporabo umetne inteligence in strojnega učenja za analizo in dostop do njenih bogatih zbirk. Poudarek je na inovativnih pristopih k raziskovanju digitalnih zbirk, vključujoč sodelovanje z raziskovalci in uporabo novih tehnologij za odkrivanje kulturne dediščine.
Šolske knjižnice
Raziskovalci
- AI for Faculty (avgust 2025, SUNY Brockport)
Vodnik je namenjen visokošolskim učiteljem za razumevanje in vključevanje umetne inteligence v pedagoško delo. Ponuja pregled osnovnih pojmov, zgodovine in vrst umetne inteligence ter praktične informacije o generativnih orodjih, kot so ChatGPT, Copilot, Gemini in Claude. Poleg tega opozarja na etične vidike, pomen preverjenih virov in spremembe, ki jih nova orodja prinašajo v akademsko okolje.
- Artificial Intelligence in PhD education: New perspectives for research libraries (avgust 2024, Liber Quarterly)
Članek predstavlja ugotovitve nacionalne raziskave in delavnice o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša umetna inteligenca za doktorske študente, pri čemer se osredotoča na perspektivo knjižničnega osebja v norveških raziskovalnih knjižnicah. Raziskava je razkrila določeno mero negotovosti med knjižničarji glede njihove vloge pri uporabi UI v akademskem okolju, zato avtorji priporočajo vključevanje tem povezanih z UI v obstoječe izobraževalne vire in vzpostavitev platform za izmenjavo izkušenj ter znanja z relevantnimi partnerji znotraj in zunaj univerze.
Raziskovalni vodnik ponuja dodatno branje in vire za knjižničarje in fakultetno osebje o uporabi orodij umetne inteligence v raziskavah in poučevanju. Stran vsebuje seznam virov, vključno z vodiči, članki in predstavitvami o praktični uporabi AI orodij kot je ChatGPT v akademskem okolju, etičnih vidikih uporabe AI ter strategijah za vključevanje AI v poučevanje in knjižnične storitve.
Spletna stran je vodič Univerze v Arizoni, ki študentom podaja navodila za pravilno citiranje generativne umetne inteligence v akademskem delu. Stran vključuje povezave do smernic za citiranje UI v različnih citirnih slogih (MLA, APA, Chicago), pri čemer poudarja, da morajo študenti vedno najprej preveriti pri svojih profesorjih, ali in v kakšnem obsegu je uporaba orodij kot je ChatGPT sploh dovoljena.
Avtorske pravice
- MIMIR (januar 2024, National Library of Norway)
Projekt MIMIR združuje tri najpomembnejše norveške institucije (Nacionalno knjižnico Norveške, Univerzo v Oslu in NorwAI) pri raziskovanju vrednosti avtorsko zaščitenih vsebin pri učenju norveških jezikovnih modelov. Namen projekta je oceniti, ali vključitev avtorsko zaščitenih vsebin v učne podatke vodi do boljših jezikovnih modelov, pri čemer je Nacionalna knjižnica pripravila dva učna nabora podatkov (z in brez avtorsko zaščitenih vsebin), raziskovalne skupine so izvedle vrednotenje modelov.
Drugo
Projekt Univerze v Ljubljani raziskuje uporabo generativne umetne inteligence v izobraževanju in ponuja smernice za njeno učinkovito implementacijo, pri čemer izpostavlja personalizacijo učenja, podporo pedagogom ter krepitev digitalnih kompetenc. Dokument vključuje pregled primerov dobrih praks, etične izzive in funkcionalnosti orodij UI, s ciljem modernizacije pedagoških pristopov.
Članek izpostavlja primere dobrih praks iz različnih knjižnic po svetu, vključno s singapursko interaktivno sobo za ustvarjanje zgodb in kitajsko uporabo avatarjev za priporočanje knjig, ter poudarja pomen premišljene integracije UI v knjižnično okolje.
Megan Bratton in Conrradu Saldivarju predstavljata praktične načine uporabe umetne inteligence knjižnici Natrona County. Umetna inteligenca lahko pomaga knjižnici poenostaviti različna opravila, od mesečnega glasila in spletnih besedil do katalogizacije in tehničnih storitev.
Projekt Empowering Communities se osredotoča na vlogo javnih knjižnic pri spodbujanju vključujočega državljanskega sodelovanja in uporabe umetne inteligence.
Članek predstavlja pregled literature o uporabi umetne inteligence v knjižnicah in arhivih, s posebnim poudarkom na tem, kako se AI trenutno uporablja v praksi in kakšni etični pomisleki se ob tem pojavljajo. Raziskava je pokazala, da se uporaba AI v knjižnicah in arhivih povečuje, predvsem v večjih akademskih knjižnicah, kjer se najpogosteje uporablja za pridobivanje metapodatkov in referenčne storitve, pri čemer je le približno polovica pregledanih študij primerov obravnavala etična vprašanja pri implementaciji AI.
Članek opisuje pet primerov uporabe umetne inteligence v različnih vrstah knjižnic po ZDA, vključno z robotskim programom za avtistične otroke v Santa Ana Public Library, AI izobraževalnim programom v srednji šoli Seckinger, AI studijem na Kansas State University, raziskovalnim projektom o etični uporabi AI na Montana State University in AI chatbotom Kingbot v knjižnici San José State University.
Članek opisuje, kako knjižnice vključujejo in se soočajo z umetno inteligenco (AI), pri čemer intervjuja pet strokovnjakov za tehnologijo, pedagogov in knjižničarjev, ki so pionirji pri uporabi generativne AI v svojih ustanovah. Osredotoča se na ključna vprašanja, kot so etični pomisleki, avtorske pravice, plagiatorstvo ter prednosti in tveganja uporabe AI v knjižnicah, hkrati pa poudarja, da knjižničarji ostajajo ključni kot informacijski strokovnjaki v tem spreminjajočem se tehnološkem okolju.
Serije
- Network Group “AI in Libraries” Webinars (CENL)
Laboratoriji
AI-lab je spletna stran Nacionalne knjižnice Norveške (NLN), ki predstavlja njihove aktivnosti in inovacije na področju umetne inteligence. Laboratorij se osredotoča na dva glavna vidika: prvi je raziskovanje možnih aplikacij UI v institucijah GLAM (galerije, knjižnice, arhivi in muzeji), drugi pa je vloga knjižnice kot sodelavke pri razvoju kakovostne umetne inteligence.
Library of Congress Labs je eksperimentalni prostor, kjer raziskujejo uporabo strojnega učenja in umetne inteligence pri digitalizaciji in analizi zgodovinskih dokumentov in gradiv. Na platformi predstavljajo različne projekte, kjer uporabljajo ML tehnologije za izboljšanje dostopnosti, iskanja in razumevanja obsežnih zgodovinskih zbirk.
KBLab je nacionalna raziskovalna infrastruktura za digitalno humanistiko in družbene vede pri Nacionalni knjižnici Švedske (KB). Raziskovalcem omogoča obsežno analizo knjižničnih zbirk s pomočjo umetne inteligence in jezikovnih modelov. Laboratorij deluje kot ustvarjalno raziskovalno okolje in vozlišče za podatkovno vodene raziskave na Švedskem, pri čemer sodeluje z različnimi akterji na nacionalni in mednarodni ravni.
Harvard Law School Library Innovation Lab izvaja vrsto projektov na področju umetne inteligence, ki se osredotočajo na povezavo med knjižnicami, pravom in AI tehnologijo. Med njihovimi glavnimi projekti so Collaborative Open Legal Data (COLD) za pravne podatke, projekt One Million Books za digitalizacijo knjig, odprtokodni pravni chatbot, orodje WARC-GPT za raziskovanje spletnih arhivov ter različne raziskave o uporabi jezikovnih modelov (LLM) v povezavi s prepovedanimi knjigami in kreativnim pisanjem.
ONB Labs je digitalna platforma Avstrijske nacionalne knjižnice, ki ponuja odprt dostop do digitalnih zbirk, metapodatkov in orodij za raziskovanje, eksperimentiranje ter umetniško in kreativno uporabo zgodovinskih gradiv. Platforma vključuje različne projekte, od analize zgodovinskih časopisov in razglednic do uporabe strojnega učenja za obdelavo zgodovinskih dokumentov.
Comments (0)
You don't have permission to comment on this page.